GEO 6

10TOR6GEOP

Torek, 2.6.2020

Dober dan šestošolke in šestošolci,

Zaključujemo s šolanjem na daljavo. Ocenjevali bomo v šoli, kakor sem vam že pisal. Zaključite in uredite vaše zapise v zvezkih in Samostojnih delovnih zvezkih. Lepo se učite in vidimo se v sredo.

Hvala za pridno delo. Vašim staršem in mentorjem se zahvaljujem za pomoč in podporo pri skupnem učenju. Lep pozdrav in z d r a v o    Jožko Udovič

 

Torek, 26. 05.2020                     Geografija 6                                   Torek, 2.6.2020

Dober dan šestošolke in šestošolci!

Zaključili smo  z obravnavo toplotnih  pasov in upam, da bomo v nadaljevanju uspešni tudi pri ocenjevanju.  Letos bodo nekatere teme obravnavane drugače. Med njimi je tudi geografska lega in orientacija. Pričeli bomo z orientacijo in orientiranjem.

Že prvobitni človek se je moral znati v naravi orientirati, da se je lahko selil iz kraja v kraj, ali odšel kam dlje na lov in se spet varno vrnil. Spretnost orientiranja je bila njihova življenjska potreba in eno od znanj za preživetje. Seveda prvobitni človek za orientiranje ni uporabljal posebnih naprav, ampak se je orientiral po različnih naravnih znamenjih, najbrž pa je imel tudi veliko bolj razvit čut za orientiranje.

Beseda orientacija izhaja iz latinske besede orient, ki pomeni vzhod. Dobesedno pa orientacija pomeni določanje nebesne smeri po vzhajajočem Soncu, torej vzhodne strani.

Poznamo štiri glavne smeri neba, ki jih po mednarodnem dogovoru označujemo s črkami: N north – sever, S south – jug, E east – vzhod, W west – zahod.

Zraven teh glavnih strani neba, pa poznamo še več pomožnih: SZ in SV, JZ in JV. Poleg teh še ostale. Če poznamo eno od nebesnih smeri, lahko hitro in preprosto določimo še vse ostale. Tako pomeni orientacija določanje vsaj ene nebesne smeri, s čimer se nato znajdemo na zemljišču ali v prostoru. Najbolj splošno pa je orientacija določitev našega mesta opazovališča (lege) glede na določene točke, objekte in znamenja.

V učbeniku preberite o orientaciji na straneh 32 in 33, v samostojne delovnem zvezku pa rešite nalogi na straneh  58 in 59.

Za uvod in ponovitev priporočam filmček profesorice T.S., ki ga je pripravila za razredno stopnjo:

https://www.youtube.com/watch?v=oz2ByQOPnBM

O orientaciji je poučen film izdelala Slovenska vojska:

https://www.youtube.com/watch?v=eDBZXwpI2jA

Uspešno učenje.

Zdravo in lep pozdrav JU

 

8TOR6GEO

Torek, 12. 05.2020                     Geografija 6                                   Torek, 19.5.2020

Dober dan šestošolke in šestošolci!

Pred dvema mesecema  smo začeli z obravnavo  toplotnih  pasov na daljavo. Povedali smo, da na zemlji  ločimo pet različnih pasov. Danes bomo naše znanje dopolnili z dvema, ki sta le podobna pravemu toplotnemu pasu.

Najprej ponovimo:

Toplotni pasovi so območja ali predeli zemeljskega površja s podobnimi podnebnimi značilnostmi, ki se razlikujejo po temperaturah ( različno segrevanja površja ), vplivu reliefa, vplivu  morja…

Toplotni pasovi so:

  • Severni mrzli ali polarni pas
  • Severni zmerno-topli pas
  • Vroči ali tropski pas
  • Južni zmerno-topli pas
  • Južni mrzli ali polarni pas

Črte in točki, ki jih ločijo so:

– severni pol ali tečaj – 90°

– severni tečajnik  –  66,5°

– severni povratnik –  23,5°

– južni povratnik  –  23.5°

– južni pol ali tečaj – 90°

Meje med njimi niso ostre,  zato so se med njimi oblikovali še S in J subtropski in S in J subpolarni  pasovi.

Današnja navodila so namenjena dvema urama, ker bomo ponavljali že predelano  snov. V prilogi imamo razširjen pregled toplotnih pasov. V vaše zvezke lahko izpišete z rumeno osenčene subtropski podnebji in rastje v teh podnebjih, ter subpolarno podnebje in rastje.

Pretekli teden sem vam poslal vprašanja za ponavljanje in premalo poudaril poznavanje strani neba, kar predstavlja nekaterim še vedno težavo. Ob ponavljanju in preverjanju znanja vsekakor ponovite tudi strani neba.

Ponavljanje: kontinenti in oceani – https://online.seterra.com/sl/vgp/3188

Uspešno učenje.

Zdravo in lep pozdrav JU

 

TOPLOTNI PASOVI IN POSEBNOSTI

 

 

 

Toplotni pasovi so območja, ki se razprostirajo čez celotno Zemljo. Osnovno izhodišče za njihovo določanje je temperatura.

Ločimo pet tipov toplotnih pasov:

– Tropski pas

– subtropski pas

– zmerno topli pas

– subpolarni pas

– polarni pas

Znotraj vsakega pasu pa ločimo več tipov podnebij.

TROPSKI ALI VROČI PAS

Leži se med severnim in južnim povratnikom (23,5°). Temperature pa so skozi vso leto med 20°C in 30°C.

V tropskem pasu ločimo štiri tipe podnebja:

 

  1. EKVATORIALNO PODNEBJE – zanj je značilno bujno rastlinstvo in malo podrasti (Tropski deževni gozd, Svetli gozd), obilne  padavine od 1500 – 2000 mm letno
  2.  SAVANSKO PODNEBJE– zanj je značilno savansko  rastlinstvo (grmovja, drevesa, travniško rastlinstvo), menjavanje deževne in sušne dobe
  3.  TROPSKO SUHO– zanj je značilno puščavsko rastlinstvo, od 200 – 250 mm padavin letno
  4.  POLSUHO PODNEBJE – zanj je značilno puščavsko rastlinstvo (trnati grmički, kaktusi ali celo nič- zaradi suše), pod 250 mm padavin letno

 

SUBTROPSKI PAS

 

Leži med povratnikoma ter 40° severne in južne geografske širine. V tem toplotnem pasu se že oblikujejo letni časi. Temperatura je vso leto med 10°C in 30°C.

Oblikujejo se že letni časi.

V subtropskem pasu ločimo pet tipov podnebij:

  1.                                  SREDOZEMSKO PODNEBJE – zanj je značilno mediteransko rastlinstvo, poletna suša, zimzeleni listavci, malo padavin poleti več pa v jesen in pozimi
  2. SUBTROPSKO VLAŽNO PODNEBJE – značilen je vlažni subtropski gozd, največ padavin poleti in malo v jesen in pozimi
  3.                                  MONSUNSKO PODNEBJE – značilen je vlažni tropski gozd (nižja drevesa,ki so redkeje poseljena, več podrasti), izrazit višek padavin poleti v času monsuna
  4. SUBTROPSKO POLSUHO – puščavsko rastlinstvo, od 250 – 500 mm padavin letno

 

 

ZMERNO TOPLI PAS

 

Leži na severu in jugu od 40° do povratnikov.Temperature so poleti nad 10 °C, pozimi pa se spustijo pod 0 °C.

V tem pasu ločimo pet tipov podnebij:

  1. OCEANSKO PODNEBJE – za ta tip podnebja je značilen listnati gozd, padavine so enakomerno razporejene skozi vso leto
  2. CELINSKO VLAŽNO PODNEBJE – tu lahko najdemo listnati gozd in mešani gozd, nad 500 mm padavin letno z viškom poleti
  3. CELINSKO POLSUHO PODNEBJE – tu lahko najdemo stepsko rastlinstvo, od 250 do 500 mm padavin letno z viškom poleti
  4. CELINSKO SUHO PODNEBJE – tu najdemo puščavsko rastlinstvo, pod 250 mm padavin letno z viškom poleti
  5. ZMERNO HLADNO PODNEBJE – tu pa najdemo iglasti gozd , pod 500 mm padavin letno z viškom poleti

 

 

SUBPOLARNI PAS

 

Leži na območju severnega in južnega tečajnika. Posebnost je polarni dan in polarna noč.

V tem pasu lahko najdemo dva tipa podnebja:

 

 

  1. SUBPOLARNO (TUNDRSKO) PODNEBJE – tam lahko najdemo le mahove in lišaje ter pritlikave grmičke, temperature ne dvignejo nad 10°C, višek padavin poleti
  2. POLARNO PODNEBJE– za ta tip podnebja je značilno da ni rastlinstva saj je tam večni sneg in led, temperature se ne dvignejo nad 0°C, zelo malo padavin, ki so neenakomerno razporejene

 

 

 

POLARNI PAS 

 

Na severu se nahaja od severnega tečajnika do severnega pola, na jugu pa do južnega tečajnika do južnega pola. Za to območje je značilno izrazito pomanjkanje padavin, ter večni sneg in led.

 

  • Najnižja izmerjena temperatura v Verhojansku (Rusija) je – 67.8 °C. Zaradi tega se to območje ne uspe segreti do temperature, ki bi omogočala taljenje ledu. Najnižja izmerjena temperatura pa je bila – 89.2 °C na Sovjetski postaji Vostok na Antarktiki 21. Julija 1983.

 

 

viri:

https://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/foto-snezno-bele-zivali-ki-kljubujejo-zimam/218288

http://www.modrijan.si/slv/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Srednja-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-Svet-2.-letnik-gimnazije

http://www.kameleon-revija.si/index.php?Task=article&ArticleID=64

http://www.worldatlas.com/articles/what-and-where-is-the-tundra.html

http://eucbeniki.sio.si/test/pe/pe/G1_planetarno_krozenje/index3.html

 

http://www.dijaski.net/gradivo/geo_ref_toplotni_pasovi_01__predstavitev?r=1

http://www.modrijan.si/Solski-program/Solski-program/Gradiva-za-ucitelje/Srednja-sola/geografija/Slikovno-gradivo-iz-ucbenika-Slovenija-2-4.-letnik-gimnazija

http://www.modrijan.si/slv/content/search/(offset)/5270?SearchText=&SubTreeArray=2

 

 

6TOR6GEO

Torek,  21.04.2020 Geografija 6

Dober dan šestošolke in šestošolci!

Zaključujemo  toplotne  pasove.  Iz zmerno-toplega pasu se selimo na sever v polarni pas, popolnoma enako je na južnem polu,  le da je Južni pol celina.

Danes bomo torej spoznavali polarni ali mrzli pas. V zvezek zapišite naslov:  Polarni ali mrzli pas. Delali bomo z učbenikom (52-53) in SDZ (90,91,92). Zapis bo oblikovan podobno kot sta zapisa ostalih toplotnih pasov.  Pod prvo točko zapišite:

  1. Polarna ali mrzla pasova ležita  med S in J tečajnikom in S in J polom ali tečajem.  Ta dva predela  ima celo leto zelo nizke temperature.

 

  1. Polarna predela ima mrzlo polarno podnebje:  celo leto zelo nizke temperature, razlika je le v poletnem  polarnem dnevu in zimski polarni noči.

V subpolarnem pasu je subpolarno ali tundrsko podnebje, ki ima dolge, mrzle zime in kratka poletja.

 

  1. V subpolarnem podnebju uspeva tundra: _______________________________________

______________________________________________________________________

  1. Hladno podnebje imajo lahko tudi drugi kraji na svetu, ki ležijo na višjih nadmorskih višinah.

Takšno podnebje je gorsko, oblikujejo se višinski podnebni in rastlinski pasovi.

Rešite nalogi v SDZ.

Za pomoč sem dosegljiv: jozko.udovic@gmail.com  .

Ob dnevu zemlje – 22. aprilu, si poglejte predstavitev našega sončnega sistema. Vprašanje za razmišljanje:  kateri planet vam je najbolj všeč in zakaj?  https://www.youtube.com/watch?v=F2prtmPEjOc  .

Z d r a v o in lep pozdrav

 

 

 5TOR6GEO

Torek,  14.04.2020 Geografija 6

Dober dan šestošolke in šestošolci!

Pred nami je zadnja četrtina letošnjega šolskega leta. Vsi skupaj se moramo potruditi, da bodo vsaj deloma uresničeni cilji, ki smo si jih zadali na začetku.  Pri letošnji geografiji smo spoznali  tudi gibanje zemlje in njene posledice – toplotne  pasove. Pri spoznavanju toplotnih pasov smo danes v zmerno-toplem pasu , v »našem« pasu, ki nam je najbliže in ga najbolje poznamo.

Danes bomo torej spoznavali zmerno-topli  pas. V zvezek zapišite naslov:  Zmerno-topli  pas. Delali bomo z učbenikom (50-51) in SDZ (88-89). Zapis bo oblikovan podobno kot zapis tropskega pasu. Pod prvo točko zapišite:

  1. Zmerno-topla pasova ležita  med S in J povratnikom in S in J tečajnikom. Ta dva predela  ima imata  štiri letne čase in sta poleg geografske lege (oddaljenosti od ekvatorja) še bolj odvisna od oddaljenosti od morja in nadmorske višine.

 

  1. Podnebni tipi zmerno-toplega pasu:
  • Celinsko ali kontinentalno:  v notranjosti celin (značilnosti!)
  • Oceansko ob obalah, ni velikih temperaturnih razlik, padavine čez celo leto
  • Zmerno hladno podnebje je ostrejša oblika celinskega
  1. Tipi rasti (rastje – rastlinstvo):
  • Celinsko – gozdovi in stepe
  • Oceansko – listnati in mešani gozdovi, travniško rastje
  • Zmerno-hladno – iglasti gozdovi (tajga)
  1. Pod četrto točko odgovorite, kater tipe podnebje ima RS?
  2. Pod peto, kaj se je zgodilo z ogromnimi površinami naravnega rastja?

Rešite nalogo v SDZ

Za pomoč sem dosegljiv: jozko.udovic@gmail.com

Kar nekaj učencev mi še ni poslalo  naloge –  klimograma,  (foto, skan ali le izjavo, da je narejeno)  prosim, da jo  pošljete na moj  e-mail.

Zdravo in mirno, lep pozdrav  JU

 

Vsem, ki praznujete Veliko noč, voščim  lepo velikonočno praznovanje, vsem skupaj,  pa miren in sončen podaljšan vikend.  

Zdravo, lep pozdrav   Jožko Udovič

4TOR6GEO

Torek,  07.04.2020 Geografija 6

Dober dan šestošolke in šestošolci!

Zadnjo  uro  smo ponavljali o vremenu, podnebju in  toplotnih  pasovih.  Ločimo pet toplotnih pasov, a ker sta po dve enaka,  obravnavamo  tri:

– Vroči ali tropski pas

– S in J zmerno-topli pas

– S in J mrzli ali polarni pas

Danes bomo spoznavali vroči ali tropski pas. V zvezek zapišite naslov:  Vroči ali tropski pas. Delali bomo z učbenikom (48-49) in SDZ (86-87). Pod prvo točko zapišite:

  1. Vroči pas leži v območju ob ekvatorju med obema povratnikoma. Ta predel ima celo leto vroče, razlike so v količini padavin, ob ekvatorju veliko in povratniku skoraj nič.
  2. Oblikujejo se trije tipični podnebni tipi:
  • Ekvatorialno – celo leto vroče, celoletne deževne  padavine
  • savansko – vroče, dve dobi: deževna in sušna, ki se proti ekvatorju daljša
  • Puščavsko – vroče, sušno, dež redkokdaj

Sredozemsko podnebje je tipično subtropsko podnebje, ki ima mile in deževne zime in vroča in suha poletja.

Monsumsko podnebje (tudi subtropsko)  je značilno za J in JV  Azijo in ima dve dobi: sušno in deževno z nekoliko višjimi temperaturami.

  1. Pod tretjo točko zapišite značilne tipe rasti (rastje – rastlinstvo) pri vsakem izmed podnebij:
  • Ekvatorialno – tropski deževni gozd (opiši)
  • Savansko – savana
  • Puščavsko-brez rastja , le oaze
  • Sredozemsko
  • Monsumsko

V SDZ je naloga za ponovitev značilnosti podnebij.

Pri našem delu pri geografiji uporabljamo Rokus-ova gradiva,  za dostop je potrebna registracija.  Sedaj imamo vsa gradiva na spletu,  kar nam lahko veliko pomaga.  Uporabljamo jih vsi: učenci in učitelji. Registriramo se na I-rokus.si,  ki vam omogoča  lažje delo. V sklopu Rokusa deluje tudi založba Modrijan. Na spletu pa  so na voljo tudi gradiva drugih založb npr. MKZ:  učim.se, kjer lahko pogledate drugačne pristope in imate  pomoč pri učenju.  Za pomoč sem dosegljiv: jozko.udovic@gmail.com

Najpomembnejši del zadnje domače naloge je bila izdelava klimograma. Odgovori  iz SDZ so v nadaljevanju. Vaše naloge – samo klimogram,  (foto, skan ali le izjavo, da je narejeno)  pošljite na      moj  e-mail.

Zdravo in mirno, lep pozdrav JU

 

Za popestritev:  http://www2.arnes.si/~jdobaj/zgodovina/geografija/6razred/geo_6_1.htm

Letni časi

Str. 71 / nal. 1: Rešijo individualno.

Str. 72 / nal. 2: Zaradi kroženja Zemlje okoli Sonca in nagnjenosti oziroma nagiba Zemlje, ki

ostaja vseskozi enak.

Str. 73 / nal. 3: 21.3. in 23. 9., 21.6. 21. 3 in 23. 9. Na severni povratnik.

Str. 74 / nal. 4: 21. 3., pomlad, dan in noč sta enako dolga; 21. 12., zima, najkrajši dan. 21. 6.,

poletje, najdaljši dan; 23. 9., jesen, dan in noč sta enako dolga.

Str. 74 / nal. 5: Kroženje Lune okoli Zemlje. Kroženje Zemlje okoli Sonca. Vrtenje Zemlje

okoli lastne osi.

TOPLOTNI PASOVI

Str. 78 Tole je lahko: rešijo individualno.

Vreme in podnebje

Str. 80 / nal. 1: a) rešijo individualno; b) rešijo individualno

Str. 82 / nal. 2:

  1. d) januar, julij, januar, junij, poletje, 21,2 °C.

Toplotni pasovi

Str. 83 / nal. 1: a, b, c

Str. 84 / nal. 2:

Str. 85 / nal. 3: zmerno toplem pasu; zmerno toplem pasu; Afrika; Antarktika.

LJUBLJANA

1361

Str. 85 / nal. 4: zmerno topli in mrzli pas; zmerno topli pas; vroči toplotni pas.

 

 

3TOR-geo6

Torek, 31.03.2020 Geografija 6

Dober dan šestošolke in šestošolci!

Zadnjo uro smo ponovili vedenje o vremenu in podnebju in  spoznavali  toplotne pasove.

V SDZ (samostojnem delovnem zvezku), ste rešili naloge na straneh: 83, 84 in 85 namenjene spoznavanju značilnosti in razprostranjenosti toplotnih pasov. Za boljše razumevanje pa bomo pred pregledom značilnosti posameznih pasov  rešili še naloge na straneh : 80, 81 in 82.

Ponovitev  vremena bomo naredili s komentarjem dveh napovedi za Slovenijo.

Komentar za soboto, 28.03.2020 naredite na stran 80. pod točko A  v SDZ – kaj napoveduje in ali je bilo tako.

(kdor je že naredil nalogo po navodilih avtorja, pusti svojo rešitev.)

 

 

 

 

 

Komentar za nedeljo, 29.03.2020 zapišite pod B na strani 81.

(kdor je že naredil nalogo po navodilih avtorja, pusti svojo rešitev.)

 

 

 

 

 

Vreme je torej trenutno stanje ozračja v nekem kraju, predelu, regiji.  Več: https://meteo.arso.gov.si/

Podnebje je povprečno vreme opredeljeno s povprečnimi temperaturami in  količinami padavin, tudi podatki o vlagi, vetru … Podnebje je odvisno od oddaljenosti od ekvatorja (geografske širine, oddaljenosti od morja, nadmorske višine,  morskih tokov …). Toplotni pasovi so posledica različnega segrevanja zemeljskega površja.  Toplotni pasovi  si sledijo od ekvatorja: vroči ali tropski, oba zmerno-topla in oba mrzla ali polarna  podnebje je.  Različno segrevanje pa oblikuje različna podnebja  in podnebne tipe. Podnebje najlaže spoznavamo s pomočjo klimograma.  Klimogram je shematski prikaz ali tabela povprečnih mesečnih temperatur in povprečne mesečne količine padavin nekega kraja.

V SDZ na strani 82. preberite navodilo in izdelajte klimogram.  Klimogram je zelo pomemben element razumevanja podnebja, zato bodite natančni in pazljivi. Vaše delo bomo pregledali v šoli, zato mi rešitev ne pošiljate. Za vse, ki jih obravnavano zanima ali pa so že rešili današnje naloge spodnja povezava.

https://ekosola.si/wp-content/uploads/2018/10/Podnebne-spremembe-Jane%C5%BEi%C4%8D.pdf

Zahvaljujem se za vaše delo, hvala tudi vašim staršem oziroma tistim, ki vam pomagajo.

Zdravo in lep pozdrav JU

 

Torek, 24.03.2020 Geografija 6

Dober dan šestošolke in šestošolci!

Danes bomo spoznavali toplotne pasove, kot eno od posledic kroženja zemlje okoli sonca.

Najprej ponovimo kaj je vreme in kaj podnebje. Uporabljali bomo učbenik, SDZ in zvezek.

V SDZ je današnja snov nekoliko drugače opisna, lahko delate tudi po nasprotni poti, torej, najprej  SDZ in nato zapis v zvezek.

V zvezek napišite naslov: Toplotni pasovi

Pod prvo točko bomo zapisali definiciji za vreme in podnebje ali klimo in kaj ju opredeljuje.

V drugi točki bomo zapisali kaj so to toplotni pasovi in zakaj nastanejo.

Toplotni pasovi so območja ali predeli zemeljskega površja s podobnimi podnebnimi značilnostmi, ki se razlikujejo po temperaturah ( različno segrevanja površja ), vplivu reliefa, vplivu  morja…

Nato bomo narisali zemljo – krog s črto na sredini,  ki je ekvator in ima označbo 0° in vse pet osnovnih pasov:

  • Severni mrzli ali polarni pasRezultat iskanja slik za toplotni pasovi
  • Severni zmerno-topli pas
  • Vroči ali tropski pas
  • Južni zmerno-topli pas
  • Južni mrzli ali polarni pas

Črte in točki, ki jih ločijo so:

– severni pol ali tečaj – 90°

– severni tečajnik  –  66,5°

– severni povratnik –  23,5°

– južni povratnik  –  23.5°

– južni pol ali tečaj – 90°

Pod tretjo točko zapišemo, da imamo pet osnovnih toplotnih pasov.

Meje med njimi niso ostre,  zato so se med njimi oblikovali še S in J subtropski in

S in J subpolarni  pasovi.

V SDZ preberite in rešite naloge. Vaše delo bomo pregledali v šoli, zato mi današnjega zapisa in rešitev ne pošiljate.

Zahvaljujem se za vaše delo, hvala tudi vašim staršem oziroma tistim, ki vam pomagajo.

Zdravo in lp JU

 

 

Torek, 17. 3. 2020 Geografija 6

Dober dan, pričenjamo z učenjem na daljavo.  Upam, da bo s skupnimi močmi naše delo uspešno.

Danes bomo ponovili: »Gibanje zemlje«. Naše šolske zapise lahko dopolnite z zaključnim zapisom v gradivih.

http://www.facka.si/gradiva/geo/gibanje_Zemlje/

Lepo prosim, da najprej naredite domačo nalogo. Na moj e-mail naslov: jozko.udovic@gmail.com ,  odgovorite na naslednji dve vprašanji:

  1. V katerem kraju živiš in kakšno je danes vreme pri vas?
  2. V soboto bo 21. marec, kakšen dan v letu je in kakšna je dolžina dneva in noči?

Želim vam uspešno, mirno in zdravo nadaljevanje pomladnega marca.

Jožko Udovič