Astronomija

Lep pozdrav in dobrodošel/-a na tej strani! 🙂

Če to bereš predvidevam, da te astronomija zanima. Objavil bom zanimive trenutke, ki se bodo zgodili na nebu v prihodnjih dneh in jih lahko opazuješ brez posebne opreme. Če pa imaš doma daljnogled ali teleskop pa ga le uporabi.

Želim ti veliko užitkov in ostani zdrav/-a! 🙂   Miran   (e-naslov: mirankogovsek53@gmail.com)

1. AVGUST

Luna na obisku pri Jupitru in Saturnu (Lunine noči_010820).

18. JULIJ

Nedeljsko jutro je lahko tudi tako – Vsi planeti ob zori_190720.

12. JULIJ

NE ZAMUDI ! Na SZ večernem nebu (od 22:00 ure dalje) je viden komet NEOWISE. Za vodilo naj ti bo ozvezdje Veliki medved (oz. Veliki voz) – Komet NEOWISE_120720. Viden je že s prostim očesom.

19. JUNIJ

Za uvod v poletje in počitnice si oglej (20. 6. 2020: Virtualni Dan odprtih vrat na Astronomskem observatoriju FMF).

18. JUNIJ

Naredi si svoje (Ozvezdje_na_mizi_130620).

11. JUNIJ

Bleda modra pika – Naše mesto v Vesolju (Bleda modra pika_110620).

5. JUNIJ

Za popestritev vikenda si oglej Ples Venere in Zemlje na spletni strani https://apod.fmf.uni-lj.si/ap200603.html.

3. JUNIJ

Tako kot se bo ta mesec šolsko leto prevesilo v počitnice, tako se bo Venera iz Večernice prelevila v Danico. Večernici v slovo pa njena zadnja fotografija nastala v maju (Venera 21 MAJ_210520).

23. MAJ

Tako pa je bilo videti včerajšnje napovedano srečanje Merkurja in Venere (Včerajšnji pozdrav_230520).

22. MAJ

Tako je bilo videti včerajšnje napovedano srečanje Merkurja in Venere (Včerajšnji pozdrav_220520).

21. MAJ

Predlog za zanimiv zaključek dneva (Merkur pozdravlja Venero_210520) – uživaj!

18. MAJ

Včeraj zvečer sta bili na TV kanalu National Geographic dve zanimivi oddaji. Ob 20:00 “Znano vesolje” (vsaj prvih 15 minut) in ob 22:00 “Kozmos”.

Če imaš čas in možnost si ju oglej – priporočam.

12. MAJ

Kaj bi bilo (Še malo potrpljenja_120520), če ne bi bilo Ledenih mož. Vendar morajo tudi oni nekako upravičit svoje mesto v koledarju, mar ne?

7. MAJ

Poišči oba planeta in ozvezdje (Jupiter_Saturn_Strelec_070520).

4. MAJ

Približuje se finale letošnjega šolskega leta. Sedaj je najbolj pomembno, da to šolsko leto čim bolj uspešno zaključiš. Moji zapisi bodo zato bolj poredki.

Potrudi se kot najbolje zmoreš! VESOLJE TE PODPIRA. 🙂

P.S.: Če pa imaš kakšno vprašanje povezano z obravnavano tematiko uporabi zgornji e-naslov.

3. MAJ

Andromeda (otok iz včerajšnjega zapisa) nosi tudi oznako M31. Oznaka “M” izhaja iz prve črke priimka francoskega astronoma Charlesa Messiera (https://sl.wikipedia.org/wiki/Charles_Messier). Ta je med leti 1758 in 1782 sestavil katalog “megličastih” nebesnih objektov (http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/messier/Messier.html), ki je še danes med ljubitelji astronomije zelo popularen.

V Sloveniji obstaja tekmovanje “Messierov maraton” na katerem se udeleženci pomerijo v iskanju in prepoznavanju vseh 110 objektov iz tega kataloga. Ugotovi v katerem mesecu leta je najprimernejši čas za izvedbo omenjenega maratona.

2. MAJ

Kako na otok? Z barko – logično.

No, na izdelavo barke za obisk tega otoka (Vesoljski otok_020520) pa bo potrebno še malo počakati.

Ali znaš s pomočjo vrtljive zvezdne karte (http://www.geogebr.si/astronomija/vrtljiva-zvezdna-karta/) in navodila za njeno uporabo (Vrtljiva zvezdna karta_Spika_Navodila_020420)) ugotoviti ali je Andromeda v teh dneh vidna?

1. MAJ

Živel 1. Maj – Praznik dela!

Namesto včerajšnjih kresovanj je prispel znotraj Zemljine orbite na obisk, veličasten komet (Repatec_010520) – pravi repatec. Se spomniš pravljice v kateri nastopa komet z imenom Repatec? Preberi jo ali pa na spletu poišči njeno zvočno verzijo.

Če si prestar/-a za pravljico pa lahko razmisliš o aktualnosti sporočila delavskega praznika za današnji čas.

Kljub vsemu si naredi prijeten dan! 🙂

30. APRIL

Posredujem fotografijo Lune posnete 27. aprila 2020 (Luna_270420). Na fografiji lahko prepoznaš vse značilnosti Luninega površja. Še posebej izstopajo tiste ob terminatorju. Katere značilnosti prepoznaš? Poišči njihova imena (n.pr. Atlas; Piccolomini (nima zveze s pico :)); nekaj v povezavi s krizo, …).

Koliko dni je bila stara Luna s posnetka in kateri fazi, ki bo nastopila danes, se je približevala?

29. APRIL

Na sredini fotografije iz zapisa za 25. APRIL (Jutranje_JZ nebo_25 APR 2020_250420) se nahaja Jupiter (največja svetla točka).

Na fotografiji poišči še planeta Saturn in Mars. Zahodno od Jupitra pa se nahaja ozvezdje Strelca. Poišči tudi to ozvezdje.

28. APRIL

Za opazovanje in beleženje gibanja Venere sem že v zapisu za 2. APRIL omenil, da ga lahko izvajaš do začetka junija. Venera se je že do sedaj zelo približala Soncu in se bo do junija še bolj. Opazovanje bo zato vedno težje.

Prilagam sveže podatke za beleženje gibanja (Navidezna pot Venere_270420) in spreminjanje videza (Venera 28 MAR_17 APR_27 APR_270420) Venere.

Ali lahko na podlagi zgornjih podatkov ugotoviš katero konfiguracijo je Venere že dosegla in v katero prehaja? (Za pomoč uporabi prilogo v zapisu za 18. APRIL).

27. APRIL

Vreme je bilo včeraj zvečer res naklonjeno opazovanju srečanja Lune in Venere. Njuno srečanje sem lahko zabeležil s fotografskim aparatom (Luna in Venera_26 APR 2020_21.30).

Ali lahko na priloženem posnetku in animaciji iz zapisa za 26. APRIL prepoznaš enako sceno?

S pomočjo omenjene animacije poišči označena ozvezdja tudi na priloženem posnetku. Poišči še imena teh ozvezdij.

Ali se iz pouka Zgodovine spomniš, kateremu dogodku iz 2. svetovne vojne je posvečen današnji praznik?

26. APRIL

Danes mineva en mesec od mojega prvega prispevka na strani “Astronomija”. Zame je to nova in zelo zanimiva izkušnja. 🙂

Po približno mesecu dni pa se vrača na prizorišče tudi Zemljin naravni satelit – Luna (Močan sij Venere_260420; Vir: Glej jih, zvezde! 2020). Če bo zvečer vreme ugodno za opazovanje si oglej Luno kako se spogleduje z Venero.

Priloženo animacijo si natisni ali preriši na papir in nanjo vriši približno pozicijo in obliko Lune za naslednja dva dni. Ugotovi v katero ozvezdje se bo Luna preselila. Prouči tudi ali sta si fazi Lune in Venere podobni.

25. APRIL

Na priloženi fotografiji je prikazan posnetek dela današnjega jutranjega jugo-zahodnega neba (Jutranje_JZ nebo_25 APR 2020_250420).

Iz posnetka lahko prepoznaš dve značilnosti: – zvezdno (namig: tudi v horoskopu); – planetarno (namig: ??? v vrsto).

Ali ju prepoznaš?

24. APRIL

V sončnem dopoldnevu na Dan Zemlje so nastali tile posnetki Sonca (Sonce_220420). Za pripravo opazovanj in fotografiranj se je potrebno pogosto znajti in improvizirati (Postavitev teleskopa_220420). 🙂

Ali lahko določiš povečavo teleskopa? Če je odgovor “DA” jo izračunaj, če je odgovor “NE”, ga obrazloži.

Čemu je v tem primeru, služila kuhinjska krpa – kaj meniš?

23. APRIL

Danes je še eden tistih dni za katere velja “OstaniDoma”. Danes je “Dan dejavnosti”. Danes je “Luna v Mlaju”. Danes je “Sončen dan”. Danes je “Občinski praznik”. Avstralski aboridžini se pozdravljajo z “Danes je”. Izkoristi torej ta “Danes” in se kolikor je mogoče naužij sonca oz. vitamina “D”!

Lahko pa razmisliš kje se nahaja Luna danes, ko je v Mlaju. Tu mislim na medsebojno lego Zemlje, Sonca in Lune.

Če imate v domači delavnici zaščitno masko (Stekla zaščitne maske za varjenje_230420) ali očala za varjenje, poglej skoznje v Sonce.

Če pa imaš daljnogled ga usmeri v Sonce in na primerno razdaljo od okularja postavi bel karton. Na tako pripravljenem zaslonu lahko varno opazuješ sončevo ploskev.

Ali lahko opaziš kakšno sončno pego?

NIKOLI NE GLEJ NARAVNOST V SONCE S PROSTIMI OČMI ALI SKOZI DALJNOGLED !!!

Ali veš kateremu dogodku v zgodovini je posvečen današnji občinski praznik?

22. APRIL

Če obiskuješ 8. razred beri naprej. Tudi, če ga ne lahko bereš dalje. 🙂

Domača naloga

Vprašanje: 1. Katero Lunino meno lahko opazujemo na nebu? Katera Lunina mena ji bo sledila?

Odgovor: Z opazovanji (ali kako drugače) si lahko ugotovil/-a, da se je 15. aprila Luna nahajala v “Zadnjem krajcu” in da bo 23. aprila nastopil “Mlaj”.

Vprašanje: 2. Poglej    Antispletne aktivnosti za učence / Astronomija  (za 15. april)  in zapiši katere planete je bilo danes zjutraj videti ob Luni.

Odgovor: Zapis za 15. APRIL že vsebuje odgovor.  Vidni so (od leve proti desni) planeti Mars, Saturn in Jupiter. Nahajajo se med ozvezdji Kozoroga in Strelca. Poglej še dodatno pojasnilo (Pot Lune_14 do 16 APR 2020_160420).

Vprašanje: 3. Pošlji rešitev vprašanja iz gradiv na spletni strani Antispletne aktivnosti za učence / Astronomija  (za 16. april).

Odgovor: VEGA je ime kraterja na vidni strani Lune in ime glavne zvezde v Liri. Izvora imen pa sta različna. Poglej dodatno pojasnilo (VEGA_160420). 

21. APRIL

Včeraj je bilo govora o modrem Soncu. To ni bila potegavščina. Čeprav ga s prostimi očmi  vidimo v nekakšni bledo rumenkasti barvi, pa v resnici sveti v vseh barvah, tudi našim očem nevidnih (Sonce v različnih valovnih dolžinah_210420). Znanstveniki zato uporabljajo za merjenje teh “nevidnih” valovanj posebne merilne instrumente. S tako pridobljenimi podatki poskušajo razumeti in razložiti različne pojave, ki se dogajajo na Soncu in ki lahko posredno vplivajo tudi na življenje na Zemlji.

NIKOLI NE GLEJ NARAVNOST V SONCE S PROSTIMI OČMI !!!

20. APRIL

Prejšnje dni nas je Sonce obilno razvajalo, danes pa je odšlo na zasluženi počitek. Da pa ne bi ostal/-a čisto brez njega si ga lahko pričaraš tudi sam/-a. Podajam nekaj predlogov: prvi je astronomov (Modro Sonce poka_200420), drugi pa slikarjev (Darko_Slavec_Kovinsko Sonce_200420). Te slikarjev na kaj spominja?

Tretjega pa si lahko z majhno pomočjo (https://www.youtube.com/watch?v=gnp3CIpg3bY) ustvariš sam/-a – v kateri barvi že?

19. APRIL

AXIS MUNDI ali OS SVETA.

Le kaj poganja ta mlin (Mlin_190420)? Spomni se tudi kaj sem zapisal za 12. APRIL. Opaziš podobnost med obema posnetkoma? Če je tvoj odgovor DA potem veš kaj se nahaja v osi mlina in središču tistega prav posebnega cveta – kaj je to?

18. APRIL

V razmaku treh tednov sem naredil dva posnetka Venere (Venera 28 MAR in 17 APR_180420). Pozorno si ju oglej – Kaj lahko ugotoviš?

Kako lahko to ugotovitev razložiš s pomočjo naslednje slike (Navidezna pot Venere_140420)? Kot pomoč uporabi zapisa za 2. APRIL in 14. APRIL ter naslednjo razlago (Konfiguracije planetov_180420).

17. APRIL

Se spomniš, ko sem za 28. MAREC zapisal, da bodo na ta dan zvečer Luna, Venera in Plejade oblikovali lep trikotnik?

Prav ta trikotnik je Scott Aspinall iz Kanade ujel na tej čudoviti fotografiji (Vesoljski trikotnik_170420) in ji dal pomenljiv naslov “Vesoljski trikotnik”.

Iz geometrije lahko ponoviš in utrdiš znanje o pravokotnem trikotniku – kot je ta na sliki.

16. APRIL

Krater na vidni strani Lune in svetla zvezda v bližini cirkumpolarnega kroga slišita na enako ime. Katero ime je to?

Ali gre v tem primeru za isti izvor imena? – Razišči! 🙂

15. APRIL

Na jutranjem nebu (ob približno 5:00 uri) so še vedno lepo vidni od leve proti desni Mars, Saturn in Jupiter, razporejeni med Kozorogom in Strelcem.

V teh dneh je mimo prišla tudi Luna in jutri zjutraj se bo spogledala z Marsom (Mars v Kozorogu_150420; Vir: Glej jih, zvezde! 2020) – nekako v stilu “Gremo mi po svoje”.

14. APRIL

Spomni se enostavne vaje podane za 2. APRIL. Od sredine februarja spremljam navidezno pot  Venere kot Večernice in jo zabeležim na pripravljeno podlago (Navidezna pot Venere_140420).

Kako se imenuje najvišja točka na tej točkasti krivulji, ki ponazarja navidezno pot Venere? S pomočjo spleta ugotovi točen datum, ko je bila Venera najvišje na nebu.

Razmisli zakaj na dan spomladanskega enakonočja Sonce ni zašlo v točki “Z” (Zahod) kot je označena na moji podlagi.

13. APRIL

Luna in Luna ali Puzzle Luna (Luna in Luna_130420). Iz obeh posnetkov sestavi polno Luno, če je to sploh mogoče.

Ali znaš ugotoviti v kateri fazi se je nahajala Luna na posameznem posnetku?

Ali veš, da tudi en krater na nevidni strani Lune nosi ime po znanem Slovencu? Po katerem? (namig: tudi ime inštituta).

12. APRIL

Narava se je že čisto prebudila in nas razveseljuje z bogastvom barv. Prilagam nekaj cvetočih utrinkov prebujene narave (Prebujena narava_120420).

Tudi na nebu je zacvetel en prav poseben cvet (Cvet na nebu_120420). Ali ga prepoznaš? Kaj se nahaja v njegovem središču?

11. APRIL

Po spodaj omenjenem predavanju (glej 10. april) je sledila Opazovalna delavnica s teleskopom, ki jo je vodil kar od doma Bojan Dintinjana. Opazovanje in fotografiranje izbranih nebesnih objektov je bilo opravljeno z robotskim teleskopom na observatoriju Golovec (AGO). Najprej smo si ogledali znamentio Rakovo meglico M1 (tudi Rakovico), ki je ostanek supernove in pulsar v njenem centru. Potem je bil teleskop usmerjen na odprto zvezdno kopico M38 kjer smo občudovali veliko množico mladih zvezd (M1 in M38_090420; posneto z monitorja). Na koncu smo si lahko ogledali atraktivno galaksijo Vrtinec M51 in čisto na koncu, na željo udeležencev še komet Atlas C,2019Y4 (M51 in C,2019Y4_090420; posneto z monitorja). Voditelj Bojan Dintinjana je vmes še razložil in prikazal možnosti uporabljene programske opreme za vodenje robotskega teleskopa ter za izdelavo, obdelavo in analizo posnetega materiala.

Kaj je to robotski teleskop? Si že ugotovil/-a kaj pomeni kratica “M” in številka ob njej? Kakšen nebesni objekt je pulsar? Se ti zdi verjetno, da obstaja nebesni objekt, ki ima maso približno enako masi Sonca in velikost reda 10 km? – razišči! V čem je bistvena razlika med opazovanjem in fotografiranjem nekega izbranega nebesnega objekta?

Lahko pa le za zabavo pobarvaš vesolje (Pobarvaj vesolje_050420).

10. APRIL

Za nami je nekaj lepih in toplih sončnih dni. To se mi zdi primeren trenutek, da damo besedo spet Soncu.

Meni se je zdelo primerno temu trenutku tudi včerajšnje predavanje, ki ga je organiziral Astronomsko geofizikalni observatorij (AGO na Golovcu) Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Predavnje z naslovm Posmrtno življenje zvezd je pripravil mag. Samo Ilc. Predavanje je potekalo na daljavo preko aplikacije Zoom.

Mag, Samo Ilc nam je v predavanju predstavil tri možnosti, ki jih ima zvezda po svoji smrti. Zvezda se bo spremenila v Belo pritlikavko ali Nevtronsko zvezdo ali Črno luknjo.

Ali veš  kdaj nastopi smrt zvezde? Od česa je odvisno katero od treh navedenih možnosti bo po smrti “izbrala” zvezda?

Sedaj že veš, da je naše Sonce zvezda. Kakšni procesi potekajo v notranjosti Sonca in kako jih mi občutimo na Zemlji? Koliko življenja mu je še ostalo in v kaj se bo po smrti spremenilo in zakaj?

9. APRIL

Če si jutranji tip lahko jutri prisostvuješ igrici “Tri v vrsto” (Mars_Saturn_Jupiter_090420; Vir: Glej jih, zvezde! 2020), Od leve proti desni stojijo Mars, Sarurn in Jupiter.

Lahko pa razmisliš o naši “svetli prihodnosti” (Podeželsko-mestno nebo_090420).

8. APRIL

Današnja polna Luna (Polna Luna_8 APR 2020_Filtri_080420). Posneta je bila z uporabo različnih filtrov, ki sem jih vstavljal v okular. Osnovni filter je bil “nevtralni”, ki prepušča le 25 % svetlobe. Polna Luna pa odbije toliko sončne svetlobe, da sem bil čisto slep zato sem uporabil še provizoričen zaslon za objektiv (velikosti prbližno tri četrtine površine objektiva – Polna Luna_8 APR 2020_Zaslon objektiva_080420).

Ugotovi, kdaj natančno (hh:mm) je nastopila faza polne Lune. Ali veš kako pravimo načinu fotografiranja, ko se fotoaparat prisloni k okularju? Ali lahko iz posnetkov razbereš kakšne težave sem še imel pri fotografiranju polne Lune?

7. APRIL

Še ena iz letošnjega 3. aprila. Tega dne je Venera potovala skozi Plejade. Pozno zvečer sem jo ujel na tale posnetek (Venera skozi Plejade_030420). Se še spomniš kako z drugimi imeni poimenujemo to razsuto kopico (tudi M45). Na posnetku najdi šest njenih zvezd in poišči njihova imena. Ali veš kaj pomeni oznaka M45? Ali je Venera dejansko potovala skozi Plejade? Poišči razlago.

Lahko pa si jutri zjutraj med 4:00 in 5:00 uro priča polni Luni ali … (kako ji še pravimo?).

6. APRIL

Še ena o Luni letošnjega 3. aprila (Luna_2_030420). Katera dela Lune sta na posnetkih? Kateri rob na fotografijah je terminator? Lahko ugotoviš še kakšno posebnost med posnetkoma? (namig: uporabi dosedanje izzive; SC kratica pomeni Schmidt-Cassegrain tip teleskopa). Kaj lahko poveš o povečavi?

Ali iz zgodovine veš kaj se je zgodilo na današnji dan pred mnogimi desetletji?

5. APRIL

Predlagam, da se začneš načrtno spoznavati z zvezdnatim nebom. Za pomoč prilagam spletni naslov kjer najdeš vrtljivo zvezdno karto (http://www.geogebr.si/astronomija/vrtljiva-zvezdna-karta/) in navodila za njeno uporabo (Vrtljiva zvezdna karta_Spika_Navodila_020420). S pomočjo vrtljive zvezdne karte lahko za vsak trenutek ugotoviš kakšna je podoba zvezdnega neba.  Za lažji začetek poišči Veliki voz, ki ga sigurno že poznaš. Na podlagi tega pa še Severnico in Mali voz. Na JZ nebu poišči Oriona, ki pa se bo kmalu poslovil z večernega neba. Pridobil/-a boš občutek za orientacijo, za primerjavo med narisanim na zvezdni karti in dejanskim videzom ozvezdja in njegovo razsežnostjo in lego na nebu. Prilagam še spletni naslov kjer najdeš zvezdno karto (http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/zveka98.html), ki jo je pripravilo Astronomsko društvo Vega iz Ljubljane. Na njej je prikazana celotna nebesna krogla z ozvezdji in nekaterimi zanimivostmi za daljnogled oz. manjši teleskop. Za pokušino – poglej na karti kje se nahaja Orionova meglica M42 in jo poišči na nebu – ob dobrih pogojih je vidna tudi s prostim očesom.

Z izvajanjem predlagane vaje boš v enem letu spoznal/-a vsa ozvezdja vidna iz naših krajev.

Lahko pa le za zabavo pobarvaš vesolje (Pobarvaj vesolje_050420).

4. APRIL

Vreme včeraj zvečer ni imelo posluha za napovedana opazovanja. Pustilo mi je le toliko časa, da sem posnel Luno (Luna_1_030420). Tudi na tej fografiji lahko prepoznaš vse značilnosti Luninega površja. Katere značilnosti prepoznaš (za boljšo prepoznavnost lahko sliko povečaš)? Poišči njihova imena.

3, APRIL

Danes se obeta lep in sončen dan in za ljubitelje opazovanj nočnega neba še lepši večer.

Če imaš čas in si razpoložen/-a pojdi med 20:00 in 21:00 uro (lahko tudi dlje :)) pod večerno nebo. Visoko na JZ nebu močno sveti Venera, ki je ne moreš zgrešiti. Danes potuje skozi Gostosevce (Venera v Gostosevcih 3 APR 2020_030420; Vir: Glej jih, zvezde! 2020 in Venera in Plejade v aprilu_020420). Malo bolj vzhodno ali levo od Venere najdeš Oriona in še bolj levo svetlega Sirija. V Orionu poišči atraktivno Orionovo meglico M42. Še bolj vzhodno in visoko na nebu pa kraljuje Luna, ki se že vidno debeli. Uživaj! 🙂

Lahko pa samo prebereš nekaj zanimivosti o Zemlji v vesolju (Zemlja v vesolju_030420; Vir: Glej jih, zvezde! 2020).

2. APRIL

Ker se napoveduje lepše in toplejše vreme ti posredujem enostavno vajo (SPIKA št 1_Astro delavnic_VENERA_170320), ki jo lahko izvajaš do začetka junija (Vir: SPIKA št. 1, Januar 2020, str. 41).

1. APRIL

Za skok v drugo četrtletje letošnjega leta sem včeraj posnel Luno. Kako se imenuje ta faza Lune v katero vstopa danes (tudi ime dela štruce kruha)? Na kakšnem namiznem koledarju lahko poiščeš točen čas vstopa v omenjeno fazo.

Prilagam tudi posnetek včerajšnje Lune (Luna_1_310320). Kako se imenuje meja med Luninim dnevom in nočjo (tudi ime več akcijskih ZF filmov)? Na tej fografiji najdeš še več značilnosti Luninega površja. Katere značilnosti prepoznaš (za boljšo prepoznavnost lahko sliko povečaš)? Poišči njihova imena. Kaj na fotografiji ti poleg spodnjega dela krožnice še pove, da ima Luna obliko krogle?

31. MAREC

V soboto 28. marca sem izkoristil jasno večerno nebo in nastala sta tudi tale dva posnetka Lune in Venere (Luna in Venera_280320).

Kot si sedaj že vajen/-a ti bom zastavil nekaj izzivov, ki ti naj bodo predvsem v zabavo.

Kaj je Luna, kaj je Venera in kaj jima je skupno? Venero sem “ujel” dva dni potem ko je dosegla nek položaj (tu mislim na medsebojno lego Venere, Sonca in Zemlje), ki je značilen za notranje planete Osončja – kako pravimo takemu položaju/legi? Iz fotografije Lune je razvidno, da je tudi zatemnjen del njene površine rahlo osvetljen – zakaj pride do tega pojava? Iz podatkov, ki so zapisani pri vsaki fotografiji določi pri kakšni povečavi je bil narejen posamezen posnetek.

S pomočjo karte Lune ali kakšne internetne aplikacije poskusi prepoznati kakšen krater na Luni (Luna_1_280320). Tudi ta posnetek je nastal v soboto zvečer.

Ali veš, da en krater na Luni nosi ime po znanem Slovencu? Po katerem? (namig: bil je matematik, fizik in tudi topniški častnik). Po čem je najbolj znan?

30. MAREC

Sonce mi je včeraj namenilo ravno toliko časa, da sem lahko postavil kovinski meter (kovinsko ohišje in merilni trak v skupni dolžini 50 cm) pravokotno na ravna tla in izmeril še dolžino njegove sence na tleh (49 cm). Reševanje sem potem nadaljeval na papirju – Točno opoldne_290320.

Z “astronomskim” sklepanjem pa lahko z gotovostjo rečeš, da je kot alfa večji ali manjši od neke točno določene vrednosti. Razmisli še kam natančno kaže smer sence.

Namig: – v zadnji tretjini marca je nastopilo spomladansko enakonočje in takrat se Sonce nahaja … (kje in kdaj?); – uporabi tudi znanje zemljepisa (se spomniš kakšna je zemljepisna širina naših krajev?); – za tiste, ki ste se pripravljali na Šolsko tekmovanje iz astronomije bo to “mala mal-ca” 🙂

29. MAREC

Današnji sončen dan lahko izkoristiš za določitev višine Sonca v kotnih stopinjah. Navodila najdeš v Vaja_Višina Sonca v kotnih stopinjah_290320 (Vir: Szomi Kralj, Bela – Zvezde in vesolje: Zbirka vaj za izbirni predmet Astronomija v osnovni šoli: 3. sklop – Ljubljana: Math, 2009).

Bodi pozoren/-a na navodilo “točno opoldne”.

NIKOLI NE GLEJ NARAVNOST V SONCE S PROSTIMI OČMI !!!

Lahko se naučiš: – Kaj je Sonce in v kaj se bo oz. v kaj se ne bo spremenilo na koncu svojega življenja?; – O Sončevem vetru in Sončevi aktivnosti; – O temperaturi na površini in v notranjosti; – Iz česa je sestavljeno in zakaj oddaja svetlobo in toploto; – Kaj so Sončeve pege, kaj so protuberance, kaj je korona (ni virus! :))? …

28. MAREC

Kljub vsemu nam je vreme včeraj zvečer (med 18:00 in 19:00 uro) namenilo nekaj jasnine in sem lahko opazoval mlado Luno in svetlečo Venero.

Kaj pa ti?

Če si zamudil/-a včerajšnji prizor si še bolj atraktivnega lahko ogledaš danes zvečer. Luna, Venera in Gostosevci (ali Plejade, ali Sedem sester, ali Subaru po japonsko) bodo oblikovali lep trikotnik (glej: Venera je na višku_260320).

Ponoči ti bo ura “ukradla” eno uro spanca saj prehajamo na poletni čas.

Če ti ni zjutraj težko vstati lahko na JV obzorju (nekako med 5:00 in 5:30 uro) opazuješ približevanje Marsa Saturnu (glej: Slamnato rumeno in oranžno_280320).

27. MAREC

Ker vreme ni naklonjeno opazovanju lahko ta čas nameniš za razmislek glede gibanja Lune in s tem povezanimi njenimi menami. V pomoč ti povem, da je bil mlaj v torek 24. marca dopoldne. Naprej si lahko pomagaš s skico v datoteki Venera je na višku_260320.

Kaj se dogaja z Luno in zakaj je temu tako?

Lahko uporabiš tudi druge razpoložljive  vire (n.pr. brezplačno spletno aplikacijo “Virtual Moon Atlas”) in postaneš pravi “lunatik”.

26. MAREC

Če se bo vreme držalo vremenske napovedi potem lahko v petek 27. marca in soboto 28. marca opazuješ na JZ nebu približevanje mlade Lune Veneri. To lahko opazuješ zvečer, ko pade mrak in do n.pr. 20:00 ure – če ne bo preveč mraz in boš razpoložen/-a pa lahko tudi dlje.

Za pomoč pri opazovanju prilagam shemo JZ neba (iz programa Stellarium) in kopijo opisa dogodka (povzeto iz knjige Glej jih, zvezde! 2020).

Pogled na JZ del večernega neba 28 MAR 2020_260320

Venera je na višku_260320

V primeru slabega vremena lahko obiščeš spletno stran www.portalvvesolje.si na kateri najdeš precej zanimivih vsebin in vsak dan “fotografijo dneva”.

Na spletni strani www.stellarium.org najdeš program s katerim lahko spremljaš dogajanje na nebu – zvezdna karta v realnem času. Lahko pa pogledaš izgled neba “za naprej” ali “za nazaj”. Program ima še veliko zanimivih funkcij, ki pomagajo pri raziskovanju zvezdnega neba. Program je brezplačen in si ga lahko naložiš na svoj računalnik.

Za pametne telefone pa je na voljo brezplačna aplikacija Sky Map ali katera druga.